Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da bo ukrajinskim beguncem dovolil ostati v ZDA do konca vojne ter skrajšal prej zastavljen rok 50 dni za dosego premirja med Rusijo in Ukrajino na deset dni.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je ameriškega predsednika Donalda Trumpa opozoril, da Rusija ni ne Izrael ne Iran, in da vsaka grožnja predstavlja korak k eskalaciji. Poudaril je, da Moskva ne bo sprejemala ultimatom. Hkrati je Trumpova administracija napovedala obsežno politiko glede umetne inteligence, katere cilj je uporaba ameriške tehnologije doma in v tujini, pri čemer se bodo vsi zvezni podatki vključili v modele umetne inteligence. To je potrdil direktor Urada za znanost in tehnološko politiko, Michael Kratsios.

Moskva je objavila seznam zahodnih voditeljev, obtoženih 'rusofobije', na katerem so se znašli tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella ter ministra Antonio Tajani in Guido Crosetto. Italijanska premierka Giorgia Meloni je potezo označila za 'nesprejemljivo provokacijo', medtem ko je ministrstvo za zunanje zadeve v Rimu poklicalo ruskega veleposlanika. Nicola Fratoianni je dejanje označil za 'nesprejemljiva ustrahovanja'. Mattarella je ob tem poudaril, da je 'Moskva porušila ravnovesje miru', ter obsodil vojne in rasno sovraštvo. Seznam je bil objavljen po tem, ko je Italija 'z odločnostjo podprla Ukrajino' v vojni, ki jo je pred tremi leti začela Rusija.

Kremlj je Donalda Trumpa primerjal z Joejem Bidnom, kar je bil po mnenju nekaterih največja doslej izrečena žalitev. Opozoril je, da se približevanje mirovnega roka lahko sprevrže v vojno. Medtem je nekdanji ameriški veleposlanik pri EU razkril, da je Trump želel doseči dogovor s Putinom, vendar naj bi bil Putin osredotočen na Ukrajino.

Rusija je izrazila zaskrbljenost zaradi morebitnih novih napadov na iranske jedrske objekte in poudarila, da je dogovor o iranskem jedrskem programu mogoč z dialogom. Rusija je obsodila grožnje ZDA in Izraela z napadi na iranske jedrske objekte, saj bi takšna dejanja destabilizirala regijo in temeljijo na neutemeljenih protiiranskih predsodkih.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da se Rusija prvič v zgodovini bori sama proti celotnemu Zahodu, brez zaveznikov, ter pozval k zanašanju na lastne moči in izogibanju šibkosti. Medtem je Dmitrij Medvedev opozoril, da poskusi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi Rusiji postavil ultimat, lahko privedejo do eskalacije konflikta in vojne.

Sirski zunanji minister Asaad al-Shibani je po padcu režima Bašarja al-Asada prvič obiskal Moskvo. Medtem se je Kremelj odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede uvedbe sankcij proti Moskvi. Ruski predsedniški tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je dejal, da je Rusija po letih pritiska "imuna" na sankcije in da so si zabeležili Trumpove izjave.

Ruske banke so potrebovale nujno pomoč, medtem ko se je strategija Vladimirja Putina v ukrajinski vojni zamajala. EU je po tednih blokade uvedla nove sankcije, ki so prizadele pomembne ruske vire prihodkov, kar je povzročilo nadaljnje padanje gospodarstva.

Rusija je Ukrajini predala posmrtne ostanke dodatnih 1000 vojakov. Priprave na pošiljanje raket Patriot v Kijev so bile ocenjene na nekaj dni ali tednov. Ukrajinski predsednik Zelenski je s Trumpom razpravljal o morebitnem velikem dogovoru o dronih, ki bi vključeval ukrajinsko tehnologijo v zameno za ameriško orožje. Hkrati je bilo razkrito, da naj bi za smrtjo ukrajinskega obveščevalca stal neonacistična skupina The Base, povezana z Rusijo, kar nakazuje na morebitno eskalacijo notranje destabilizacije Ukrajine.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da se je z Donaldom Trumpom dogovoril o 'mega sporazumu' glede dronov. Po tem dogovoru naj bi Ukrajina Ameriki prodala svoje dokazane drone, medtem ko bi v zameno kupila napredno ameriško orožje. Zelenski je poudaril, da je ta dogovor pomemben preboj in da ameriški narod potrebuje to tehnologijo v svojem arzenalu.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je izjavil, da Zahod vodi 'vojno polnega obsega' proti Rusiji in da bi se Moskva morala odzvati enako, vključno s preventivnimi napadi. Hkrati je tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, sporočil, da Rusija analizira grožnje Donalda Trumpa glede uvedbe sekundarnih carin, če se vojna v Ukrajini ne konča v 50 dneh. Predsednik Vladimir Putin je medtem opozoril, da je opuščanje poceni ruskega plina v Evropski uniji že povzročilo negativne gospodarske posledice za EU.

Ruski predsednik Vladimir Putin je septembra 2022 odredil delno mobilizacijo borbeno sposobnih moških za vojno v Ukrajini, kar je imelo viden vpliv na ulicah in mejah države. Poleg tega je Putin kritiziral namero Evropske unije, da se odreče ruskim gnojilom, označivši to potezo za 'absolutno neumnost' z gospodarskega vidika in v nasprotju z interesi lastnega kmetijstva.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da je Moskva močno zaskrbljena zaradi novega vala nasilja v Siriji. Eskalacija nasilja v državi povzroča veliko zaskrbljenost in opozarja na poslabšanje varnostne situacije.

Vitalij Milonov, ruski poslanec in političar, je v intervjuju izjavil, da Poljska vedno igra vlogo 'žrtve' in da 'Poljaki radi zmagujejo s tujimi rokami in tujim denarjem'. Ostrih kritik je bil deležen tudi zaradi podpore Ukrajini, pri čemer je napovedal, da bo Poljska kmalu spremenila svoje stališče zaradi odločitev Donalda Trumpa.

Rusija je bistveno povečala proizvodnjo in uporabo dronov v Ukrajini, saj je junija izstrelila več kot 5400 dronov, kar je največje mesečno število doslej. Cilj množične uporabe dronov je preboj ukrajinske zračne obrambe in uničenje strateške infrastrukture. Istočasno se v ruskem parlamentu pojavljajo ugibanja o morebitnem novem vojaškem konfliktu z Azerbajdžanom, na katere je reagirala tudi spodnji dom parlamenta (Duma).

Ruski predsednik Vladimir Putin je imel srečanje z višjim svetovalcem iranskega vrhovnega vodje Alijem Larijanijem v Kremlju. Vzporedno s tem, po besedah raziskovalca Jürija Kotshineva, Putin še vedno obravnava Finsko kot podrejeno državo, saj si Rusija želi ohranjati status imperija, kar odraža njeno dojemanje mednarodnih odnosov. Članek o finskem dojemanju je bil prvič objavljen na Verkkouutiset.

Rusija meni, da Kijev in Zahod zavračata diplomatsko rešitev konflikta v Ukrajini, medtem ko sama zagovarja politične in diplomatske poti, so v nedeljo poročale ruske tiskovne agencije, sklicujoč se na tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrij Peskov.

Andrew Korybko poudarja, da obstajajo logični vojaški in strateški razlogi, zakaj Vladimir Putin ne želi osvojiti celotne Ukrajine. Tulsi Gabbard je obsodila poročilo Reutersa, ki trdi, da Putin ni opustil svojih ciljev zavzetja celotne Ukrajine, kot laž, ki spodkopava Trumpova prizadevanja za mir in tvega morebitno vročo rusko-ameriško vojno. Medtem naj bi se Putin pri vojaških operacijah v Ukrajini zanašal na rekrutiranje etničnih manjšin iz revnih regij Rusije, ukrajinski strokovnjaki pa opozarjajo, da je to morda najnevarnejši čas za Ukrajino.

Štiri moške bolgarske narodnosti naj bi sodili jeseni v Parizu zaradi pisanja "rdečih rok" na zid Pravičnih na spominskem obeležju Holokavsta. Eden od osumljencev je še vedno na begu. Tožilstvo domneva, da so osumljenci delovali za Kremlja v okviru operacije "destabilizacije Francije", ki naj bi jo organizirale ruske obveščevalne službe.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je ostro kritiziral trgovinski sporazum med ZDA in EU, ki ga je primerjal z de facto prepovedjo nakupa ruske nafte in plina. Medvedjev je izrazil obžalovanje nad usodo Evropejcev in poudaril, da je sporazum 'očitno protiruski', kljub temu da naj bi ameriški predsednik Trump 'pomel tla' z EU med pogajanji. Sporazum naj ne bi bil dober niti za Rusijo.